poročilo komisije za kakovost 2009/10

VZGOJNO IZOBRAŽEVALNA ORGANIZACIJA

SREDNJA GOSTINSKA IN TURISTIČNA ŠOLA

I Z O L A

IZOLA, PREKOMORSKIH BRIGAD 7


Ustanovitelj vzgojno izobraževalne organizacije: Republika Slovenija


Vzgojno izobraževalna organizacije je organizirana kot: vzgojno izobraževalni zavod

 

 

P O R O Č I L O

KOMISIJE ZA KAKOVOST NA SGTŠ IZOLA

ZA ŠOLSKO LETO 2009/2010

 

 

 

 

 

 

 

 

 


Poročilo Komisije za kakovost na SGTŠ Izola je sprejeto skladno z določili 16. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS št. 79/2006) in na podlagi Poročila o samo-evalvacija za šolsko 2009/2010.




Predsednik Komisije za kakovost

Dejan Mužina, prof.


Izola, februar 2011

I. UVOD

Komisija za kakovost je bila ustanovljena na podlagi 16. člena Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju leta 2007. Ta zakon v 15. členu uvaja načelo celovitega sistema vodenja in ugotavljanja kakovosti na osnovi kazalnikov kakovosti. Poročilo je sestavljeno na osnovi dvaintridesetih kazalnikov povzetih iz nabora dvainštiridesetih kazalnikov, ki ga je sestavil CPI – Center republike Slovenije za poklicno izobraževanje.

Komisija za kakovost se je med šolskim letom srečala 28.1.2010, ko je sprejela načrt dela komisije. Med šolskim letom je komisija spremljala kakovost vzgojno-izobraževalnega dela. Poročilo je pripravila in sprejela komisija za kakovost. Sestava komisije za kakovost je naslednja:

1. Dejan Mužina – predsednik – strokovni delavec zavoda,

2. Adelija Perne – strokovni delavec zavoda,

3. Breda Puhar – strokovni delavec zavoda,

4. Ester Cardinale – strokovni delavec zavoda,

5. Maja Križmančič – predstavnik delodajalcev,

6. Iztok Kampos – predstavnik delodajalcev,

7. Ajda Žnidarčič – predstavnik dijakov,

8. Štefka Novak-Žnidarčič – predstavnik staršev.


II. VODENJE ŠOLE

Poslanstvo, vizija in vrednote šole


Šola ima zapisano in od sveta šole potrjeno poslanstvo in vizijo šole. Poslanstvo in vizija šola sta usmerjena k izboljšanju kakovosti izobraževalnih rezultatov. Pri izvedbi praktičnega usposabljanja z delom smo sodelovali z gospodarstvom v številnih projektih.

V šoli je razdelitev odgovornosti jasno opredeljena.


Strategija in načrtovanje

Šola je na svetu šole sprejela letni delovni načrt, vsebinski načrt in finančni načrt.


Financiranje

Vodstvo šole je uporabljalo finančne vire po načelu dobrega gospodarja. Hkrati je s pomočjo lastnih sredstev izboljšalo materialne pogoje (posodabljanje učilnic z nabavo nove računalniške opreme in zamenjava dotrajanega pohištva v treh učilnicah) in omogočilo dijakom ter učiteljem kakovostnejše vzgojno-izobraževalno delo.


Partnerstvo (podjetja, lokalna skupnost, starši)

Sodelovali smo z Zavodom RS za šolstvo in šport in Centrom RS za poklicno izobraževanje. Intenzivno smo sodelovali pri usposabljanju učiteljev za izvajanje novega programa Predšolska vzgoja.

Veliko smo sodelovali tudi z osnovnimi šolami. Na Dan odprtih vrat se je odzvalo osem obalnih osnovnih šol.

Skozi celo šolsko leto smo sodelovali z občino in občinskimi organizacijami. Vključili smo se tudi v projekte Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Izola.

Svet staršev se je sestal na eni redni seji. Na seji je obravnaval Letni delovni načrt, Poročilo o letnem delovnem načrtu, Šolska pravila, ter predlog upravnega odbora Šolskega sklada o višini prispevkov staršev v sklad v šolskem letu 2009/2010.


III. SISTEM KAKOVOSTI


Celovit sistem kakovosti

Šola ima delujočo komisijo za kakovost, ki enkrat letno objavi poročilo o kakovosti na svoji spletni strani.


Samoevalvacija

Kljub željam, nismo izpeljali nobene samoevalvacije.


IV. NAČRTOVANJE PROCESA IZOBRAŽEVANJA


Izvedbeni kurikul

Šola je zapisala izvedbeni kurikul za posamezni izobraževalni program in ga je v ustrezni obliki predstavila zainteresiranim. Upoštevala je predloge delodajalcev, dijakov in staršev.


Odprti kurikul

Odprti kurikul je šola pripravila v sodelovanju s socialnimi partnerji in ga sprejela na svetu šole kot del LDN za šolsko leto 09/10.


V. UČENJE IN POUČEVANJE


Razvoj učnega okolja

Šola je opremljena sodobno in ustrezno (oprema je prilagojena ergonomskim, ekonomskim in zdravstvenim standardom). Dijaki se lahko izobražujejo na različnih mestih učenja, lahko uporabljajo računalnike v računalniški učilnici in v knjižnici med in tudi izven pouka. Šolajočim in zaposlenim šola ponuja primerne prostore za učenje strokovnih vsebin in izvajanje drugih aktivnosti, knjižnico s primernim knjižničnim fondom, dva večja večnamenska prostora za izvedbo različnih dejavnosti (predstavitve, izvedba projektnih dnevov, predavanja), še vedno pa daleč največjo težavo predstavlja zastarela telovadnica, ki jo imamo v najemu.

Šolska klima

Šola omogoča in spodbuja sodelovanje med dijaki in zaposlenimi. Šola tudi nudi osnovne informacije o zdravstveni tematiki in medosebnih odnosih. V okviru projekta Zdrava šola je pripravila več razstav, eno projektno delo in izvedla anketo o športu in kajenju.


Razvoj metod poučevanja

Učitelji uporabljajo sodobne metode poučevanja, ki so prilagojene dijakom. Med šolskim letom je bilo veliko medpredmetnega povezovanja, največ pri izvedbi projektnih dnevov.




Podpora dijakom pri učenju

Šola ima izdelan načrt podpore dijakom, še posebej za učno manj uspešne dijake. Vsak učitelj ima tedensko svetovalno uro za dijake in svetovalno uro za starše.


Učbeniki in učna gradiva

Šola ima delujoč učbeniški sklad in omogoča učiteljem in dijakom uporabo sodobnih učnih virov. Šola zagotavlja socialno ogroženim dijakov osnovne učbenike in učna gradiva.


VI. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE


Načrt ocenjevanja znanja

V začetku šolskega leta so programski učiteljski zbori in šolski aktivi pripravili načrt ocenjevanja znanja in druga pravila ocenjevanja, obravnaval ga je dijaški parlament, potrdil pa svet staršev.


Zapisovanje in poročanje o doseganju učnih ciljev

Šola ima dogovorjen način javnosti ocenjevanja, zapisovanja doseganja učnih ciljev in informiranja dijakov.


VII. DOSEGANJE CILJEV IZOBRAŽEVANJA


Delež dijakov, ki so uspešno končali izobraževanje v predvidenem času

Ugotavljamo, da je delež dijakov, ki so v predvidenem času uspešno končali izobraževanje nizek.


SSI IZOBRAŽEVANJE

Obiskovalo zaključni letnik

Opravilo POM

%

Gostinski tehnik

9

6

67

Turistični tehnik

45

22

49

SKUPAJ SSI 2009/2010

54

28

52


SPI IZOBRAŽEVANJE

Obiskovalo zaključni letnik

Opravilo ZI

%

Kuhar, natakar

22

14

64

SKUPAJ SPI 2009/2010

22

14

64


PTI IZOBRAŽEVANJE

Obiskovalo zaključni letnik

Opravilo POM

%

Gastronomija

19

3

16

SKUPAJ PTI 2009/2010

19

3

16


Uspešnost na poklicni maturi in zaključnih izpitih

Upoštevano je število prijavljenih k opravljanju poklicne mature oziroma zaključnega izpita. Pri uspešnosti na poklicni maturi in zaključnem izpitu pa so rezultati veliko boljši, kar potrjuje, da so dijaki, ki uspešno izdelajo zaključni letnik, večinoma tudi uspešni na maturi. Tako je bilo v pri poklicni maturi 7 dijakov odličnih, ena dijak pa je dosegel najvišje število možnih točk in tako postal eden od slovenskih zlatih maturantov.


SSI IZOBRAŽEVANJE

Opravljalo POM

Opravilo POM

%

Gostinski tehnik

6

6

100

Turistični tehnik

24

22

92

SKUPAJ SSI 2009/2010

30

28



SPI IZOBRAŽEVANJE

Opravljalo ZI

Opravilo ZI

%

Kuhar, natakar

17

14

82

SKUPAJ SPI 2009/2010

17

14

82


PTI IZOBRAŽEVANJE

Opravljalo POM

Opravilo POM

%

Gastronomija

3

3

100

SKUPAJ PTI 2009/2010

3

3

100


Sodelovanje na regijskih, državnih in mednarodnih tekmovanjih, srečanjih in tekmovanjih iz znanja in spretnosti

Šola je bila udeležena na številnih tekmovanjih, na katerih je sodelovalo veliko dijakov. Najboljše rezultate so dosegli:

 Na Gostinsko-turističnem zboru v Mariboru so v tekmovanju iz strežbe prejeli zlato medaljo in priznanje za prvo mesto.

 Na tekmovanju v mešanju pijač na Bledu so dosegli ekipno 1. mesto.

 V finalu tekmovanja za Tuševo kuharsko zvezdo je naš dijak dosegel 3. mesto.

 Dijaki so tudi sodelovali na tekmovanju za bralno značko iz angleškega jezika in tam je ena dijakinja osvojila zlato priznanje.

 Na državnem tekmovanju o poznavanju piva v Pivovarni Union so naši dijaki osvojili 3. mesto.



VII. PRAKTIČNO IZOBRAŽEVANJE Z DELOM


Načrtovanje in izvajanje praktičnega usposabljanja z delom

Šola ima seznam dijakov, nabor delodajalcev, potrditev delovnega mesta in operativni program izvedbe PUD. Načrt spremljanja dijakov je usklajen z mentorji v podjetjih, organizator praktičnega pouka redno obiskuje šolajoče na PUD.



Spremljanje dijakov

Šola ima oblikovan načrt spremljanja dijakov, ki je usklajen z mentorji v podjetjih. Organizator praktičnega pouka redno obiskuje dijake na PUD.



Usposabljanje mentorjev

Šola enkrat na leto organizira srečanje mentorjev PUD, kjer seznani mentorje z izvajanjem PUD in novostmi.

 

IX. SVETOVANJE IN PODPORA DIJAKOM


Poklicno usmerjanje, informiranje in svetovanje

Svetovalna služba je:

o sodelovala pri vpisu v prvi letnik, izvajala začetno spremljanje dijakov,

o sodelovala pri izdelavi individualnega učnega načrta,

o sodelovala pri usmerjanju in preusmerjanju dijakov,

o spremljala je učni uspeh,

o izpeljala individualne obravnave dijakov zaradi učne neuspešnosti in vzgojne neprilagojenosti,

o sodelovala z osnovnimi šolami,

o informirala dijake zaključnih letnikov glede nadaljnjega izobraževanja in druge aktivnosti.

Ob vpisu je izveden uvodni individualni pogovor, svetovalna služba preprečuje težave prehoda dijakov 1. letnika. Za vse dijake je izvedena delavnica o metodah učenja in dela na šoli. Za dijake, ki ne dosegajo minimalnih standardov znanja je izdelan individualni izobraževalni načrt.


Skrb za neuspešne

Šola je posebno skrb namenila neuspešnim, tako je imelo 17 dijakov učno pogodbo. S tem je šola izvajala ukrepe, ki preprečujejo ponavljanje.


Skrb za tiste, ki zapustijo šolo

Tistim, ki so med letom zaključili šolanje, je svetovalna služba, tudi ob prisotnosti staršev, s svetovanjem usmerjala v ustrezne izobraževalne institucije izven šole ali na trg delovne sile. Sodelovala je z zunanjimi institucijami v lokalnem in širšem prostoru (Ljudska univerza, Zavod za zaposlovanje, Center za informiranje in poklicno svetovanje, Centri za socialno delo, Svetovalno središče,…). Ponujala je pomoč pri vzpostavitvi stika z drugo šolsko ustanovo.


Podpora šolajočim s posebnimi potrebami

Za dijake z odločbo o usmerjanju je strokovna skupina sestavila njemu prilagojen načrt prilagojenega pouka, usklajenega z izvajalci. Skladno z odločbo so bile take osebe z vednostjo staršev/skrbnikov deležne dodatne strokovne pomoči in spremljanja napredovanja.


Zadovoljstvo dijakov

Letos žal nismo izpeljali nobene ankete s katero bi ugotavljali zadovoljstvo dijakov.



X. STROKOVNI RAZVOJ UČITELJEV IN DRUGIH STROKOVNIH DELAVCEV


Usposabljanje učiteljev

Šola ima izdelano dolgoročno strategijo usposabljanja učiteljev. V letnem delovnem načrtu so navedene oblike dodatnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev. Skladno z LDN in ugotovitvami na osnovi letnega delovnega načrta so se učitelji udeležili mnogih tematskih izobraževanj. Tako se je v šolskem letu 2009/2010 85 % pedagoških delavcev šole udeležilo izobraževanja. Povprečno število dni izobraževanja je kar 7,38 na pedagoškega delavca.


Spremljanje učiteljevega dela

Šola ima opredeljen načrt spremljanja dela učiteljev in prisostvovanja vzgojno-izobraževalnemu delu. Ravnateljica je, skladno z letnim delovnim načrtom, izvedla 25 hospitacij.

Medsebojne hospitacije učiteljev niso bile izpeljane,  v okviru projektnih dnevov pa so učitelji pri pouku timsko sodelovali.  Vsi prenovljeni programi so imeli tri projektne tedne.


Šolski aktivi in programski učiteljski zbori

Šola organizira delo programskih učiteljskih zborov in šolskih aktivov v skladu z načinom organiziranosti in cilji razvoja. Na šoli so delovali trije programski učiteljski zbori za tri različne programe. Učitelji so v njih tvorno sodelovali. Delovalo je tudi 9 aktivov, poročila o njihovem delu so predstavljena v Poročilu o izvedbi LDN.


Zadovoljstvo učiteljev

Šola ugotavlja zadovoljstvo učiteljev.


XI. ŠOLA KOT SREDIŠČE VSEŽIVLJENJSKEGA UČENJA


Programi usposabljanja

Šola ima razvito in opredeljeno ponudbo neformalnih oblik izobraževanja in usposabljanja za različne skupine uporabnikov (brezposelni, zaposleni,..) v skladu s cilji vseživljenskega učenja, potrebami posameznika, sfere dela in lokalnega okolja.


Izvajanje programov za pridobitev izobrazbe za odrasle

Šola ima oblikovano ponudbo programov in pri tem sodeluje z zavodom za zaposlovanje, s podjetji in s posamezniki. Šola redno sodeluje v razpisih za razvojne projekte in finančna sredstva za razvoj prilagojenih izvedb in izvajanje programov.


Vrednotenje neformalno pridobljenega znanja

Ravnateljica je v skladu z drugim odstavkom 39. člena Pravilnika o ocenjevanju znanja poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju (Ur.l. RS, št. 78/2007, 8/2008) imenovala komisijo za priznavanje neformalno pridobljenega znanja. V šolskem letu 2008/2009 ni bilo vloženih zahtev za priznavanje neformalno pridobljenega znanja.



Udeleženci

Šola je izvajala poleg dejavnosti izobraževanja srednješolske mladine tudi izobraževanje odraslih v programu srednjega poklicnega izobraževanja – gastronomske in hotelske storitve. V programe vseživljenskega učenja je bilo vključenih 7% udeležencev, v primerjavi z vsemi udeleženci izobraževanja. Hkrati je v šolskem letu 2009/2010 potekalo tudi samoizobraževanje občanom.


Ponudba za prosti čas

Šola se razvija kot lokalno središče kulturnega, športnega in socialnega delovanja mladih in odraslih. Šola je sodelovala z občino Izola in občinskimi organizacijami, zelo dobro sodelovanje je potekalo s Turistično informacijskim centrom Izola, z gobarsko-mikološkim društvom pa je šola sodelovala na Dnevih kmetijstva slovenske Istre pri organizaciji razstave.


XII. RAZVOJNI PROJEKTI


Projekti s slovenskimi partnerji

Šola je bila vključena v številne projekte; projekt Uvajanje evropske in globalne dimenzije, projekt Uvajanje evropskega jezikovnega listovnika ali portfolja v srednje šole, natečaj Slovenskega nacionalnega odbora Evropa v šoli, projekt Slovenska mreža zdravih šol, projekta MUNUS 2 Uvajanje novih izobraževalnih programov v srednjem poklicnem in strokovnem izobraževanju ter Priznavanje neformalno pridobljenih znanj in spretnosti in projekt E-šolstvo. Rezultati projektov vplivajo na zboljšanje kakovosti dela in na boljše delovno vzdušje.


Projekti z mednarodnimi partnerji

Poleg domačih projektov je bila šola vključena še v en mednarodni projekt. To je bil mednarodni projekt PERMIT v katerega je bilo vključenih šest srednjih šol iz Slovenije ter srednje šole iz Turčije in Italije.

(Skupno 12 obiskov, današnjih obiskov 1)