Srednja gostinska in turistična šola Izola
Prekomorskih brigad 7
6310 Izola
IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O POKLICNI MATURI
Dijaki izobraževalnih programov turistični tehnik – SSI(srednje strokovno izobraževanje), gostinski tehnik – SSI(srednje strokovno izobraževanje), gastronomski tehnik – PTI(poklicno tehniško izobraževanje) zaključijo šolanje s poklicno maturo, ki je državni izpit. Poklicno maturo določa Zakon o maturi, pravila in postopke njenega izvajanja pa določajo podzakonski akti (predvsem: Pravilnik o poklicni maturi in Izpitni red na poklicni maturi).
KAJ JE POKLICNA MATURA?
Poklicna matura je državni izpit, ki ima dvojno vlogo.
1. Posameznik si s poklicno maturo pridobi srednjo strokovno izobrazbo (turistični tehnik, gostinski tehnik, gastronomski tehnik).
2. Poklicna matura daje pravico do nadaljevanja študija v višjih in visokih strokovnih šolah. Tudi če je študijski vpis omejen, so rezultati poklicne mature enako vrednoteni kot rezultati splošne mature. To pomeni, da poklicnim
maturantom ni treba opravljati nobenih sprejemnih ali drugih dodatnih izpitov.
3. Če hoče poklicni maturant na univerzitetni študij, mora poleg poklicne mature uspešno opraviti še izpit iz posameznega predmeta splošne mature. Vpisa na univerzitetni študij z opravljeno poklicno maturo in s predmetom splošne mature ne omogočajo vsi univerzitetni programi, velika večina pa; to je razvidno iz vsakoletnega razpisa za vpis na visoke šole.
Za opravljanje izpita iz predmeta splošne mature se mora kandidat prijaviti na ustrezni gimnaziji. Vse podatke o prijavi in opravljanju izpita iz tega predmeta lahko vsakdo dobi na izbrani gimnaziji.
KDO LAHKO PRISTOPI K OPRAVLJANJU POKLICNE MATURE?
Poklicno maturo lahko opravlja vsak, ki je:
– uspešno končal 4. letnik srednje strokovne šole,
– uspešno končal 2. letnik poklicno-tehniškega izobraževanja (sistem 3 + 2),
– uspešno končal enoletno izobraževanje v poklicnem tečaju
KJE IN KDAJ SE KANDIDAT PRIJAVI K POKLICNI MATURI?
Kandidat se prijavi k poklicni maturi na šoli, na kateri je bil vpisan med izobraževanjem oziroma tam, kjer je končal zadnji letnik.
Kandidat odda predprijavo k poklicni maturi do 15. novembra v tekočem šolskem letu.
Prijavo za spomladanski izpitni rok mora biti opravljena najpozneje 60 dni pred rokom za opravljanje poklicne mature, to je 31. marca 2011, prijava za jesenski izpitni rok pa najkasneje naslednji dan po objavi rezultatov poklicne mature spomladanskega izpitnega roka, to je 6. 7. 2011.
Prijavo za zimski rok pa mora kandidat oddati najkasneje 60 dni pred začetkom opravljanja poklicne mature v zimskem izpitnem roku, to je sredina meseca decembra.
Kandidati, ki ne oddajo prijave, poklicne mature v tistem roku ne morejo opravljati.
NAKNADNA PRIJAVA
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni mogel prijaviti k poklicni maturi ali posameznemu predmetu poklicne mature (popravni izpiti) v predpisanem roku, se lahko prijavi naknadno, in sicer najkasneje 10 dni pred začetkom izpitnega roka.
Upravičeni razlogi za naknadno prijavo so lahko:
– nenadna bolezen ali zdravljenje,
– izredne okoliščine (naravna nesreča, smrt v družini, prometna nesreča in drugo),
– izobraževanje v tujini,
– dokazljiva izguba prijave na pošti.
O upravičenosti razlogov odloči šolska maturitetna komisija s sklepom na podlagi ustreznih dokazil v petih dneh po prejemu vloge.
IZPOLNJEVANJE POGOJEV
Najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka kandidat predloži ustrezno spričevalo na šoli, kjer bo opravljal poklicno maturo.
Kandidatu, ki je opravil zaključni letnik (4. ali 5. letnik) na šoli, na kateri bo opravljal poklicno maturo, ni potrebno predložiti spričevala.
Če kandidat v predpisanem roku ne predloži spričevala, nima pravice pristopiti k poklicni maturi.
ODJAVA OD POKLICNE MATURE IN POSAMEZNEGA PREDMETA
Kandidat se lahko pisno odjavi od poklicne mature najkasneje štiri dni pred začetkom izpitnega roka na šoli, kjer se je prijavil.
NEUDELEŽBA NA IZPITU ALI DELU IZPITA
Kandidat, ki se iz upravičenih razlogov ni udeležil izpita poklicne mature (nenadno poslabšanje bolezni, akutna bolezen, prometna nesreča in drugi upravičeni razlogi), mora šolski maturitetni komisiji sporočiti razloge za neudeležbo najkasneje v 24 urah po začetku izpita, dokazila o upravičenosti razlogov pa predložiti v treh delovnih dneh.
Če kandidat ne predloži dokazil o upravičenih razlogih za neudeležbo na izpitu v roku treh delovnih dni, se šteje, da je izkoristil izpitni rok in je pri tem predmetu neocenjen.
Če se kandidat iz upravičenih razlogov ni udeležil ustnega izpita, mu lahko šolska maturitetna komisija omogoči opravljanje še v istem izpitnem roku, če to omogoča koledar poklicne mature.
KOLEDAR OPRAVLJANJA POKLICNE MATURE
Poklicna matura se vsako leto opravlja v treh izpitnih rokih: spomladanskem, jesenskem in zimskem roku. Dneve, na katere so v vsakem izpitnem roku razporejeni pisni in ustni izpiti za posamezni predmet, določi »koledar poklicne mature«. Izpiti so tudi ob sobotah. Ta koledar je objavljen na spletni strani Državnega izpitnega centra (www.ric.si). V njem je naveden tudi datum, do katerega se je treba prijaviti k poklicni maturi za posamezni izpitni rok.
OCENJEVANJE S TOČKAMI ALI TOČKOVANJE
Vsak predmet pri poklicni maturi ima kot maksimalno število točk določenih 100 točk. Ocenjevalec mora pri vseh delih izpita (pisni, ustni izpit, zagovor) upoštevati navodila za ocenjevanje s točkami. Vsak del izpita se torej točkuje. Za izpit se upoštevajo točke, dobljene pri vseh njegovih delih.
Navodila za točkovanje pisnega izpita iz prvega in tretjega predmeta za posamezni izpitni rok določi državna predmetna komisija za poklicno maturo.
ZUNANJE OCENJEVANJE ZNANJA
Ocenjevanje je delno zunanje, kar pomeni, da:
– se poklicna matura izvaja po enotnem izpitnem redu za vse kandidate,
– se pisni del izpita pri slovenščini, angleščini, italijanščini nemščini in matematiki opravlja na enakih izpitnih polah, zato pišejo isti predmet vsi kandidati na isti dan in ob isti uri,
– merila za točkovanje posameznih nalog pri slovenščini, angleščini, italijanščini, nemščini in matematiki so enotna za vse šole,
– se točke pretvarjajo v ocene po merilih, ki so pri slovenščini, angleščini, italijanščini, nemščini in matematiki enotna za vse šole,
– drugo izpitno polo iz slovenščine, angleščine, italijanščine in nemščine ocenjujeta dva neodvisna ocenjevalca.
PISNI IZPITI
Pri ocenjevanju pisnih izpitov naj bi bili čimbolj zagotovljeni pravičnost in nepristranskost, zato vsak kandidat dobi šifro, medtem ko sta njegov priimek in ime ocenjevalcem nepoznana. Tako je zagotovljena anonimnost kandidatov.
Pri slovenščini, angleščini in nemščini drugo izpitno polo ocenjujeta dva ocenjevalca. Če se število točk med njima razlikuje, se upošteva povprečje.
Če kandidat zamudi začetek pisnega izpita za manj kot 30 minut, lahko pristopi k opravljanju izpita. Čas opravljanja pisnega izpita se mu ne podaljša.
Razporeditev kandidatov in nadzornih učiteljev po skupinah in izpitnih prostorih objavi šolska maturitetna komisija na dan izpita najkasneje 60 minut pred začetkom pisnih izpitov.
Kandidati se zberejo 20 minut pred začetkom pisnega izpita.
Zaradi identifikacije mora imeti kandidat na izpitu osebni dokument s fotografijo, ki ga pred začetkom izpita položi na rob mize.
Če kandidat dokumenta nima, se identifikacija opravi naknadno, in sicer najkasneje v 24 urah po začetku izpita.
Kandidati imajo pri izpitu le dovoljene pripomočke.
Kandidati v izpitnem prostoru ne smejo imeti pripomočkov kot so mobilni telefon ali druge prenosne elektronske komunikacijske naprave.
Pisni izpit se začne ob 9.00 uri.
Kandidati morajo upoštevati navodila nadzornega učitelja, naloge morajo reševati samostojno, ne smejo se pogovarjati in motiti poteka izpita.
Med pisnim izpitom lahko z dovoljenjem in v spremstvu nadzornega učitelja zapusti izpitni prostor le po en kandidat.
Odsotnost dovoli dežurni učitelj. Odsotnost, daljšo od 5 minut, lahko dovoli le v izjemnih primerih.
Prvih 30 minut po začetku pisnega izpita in praviloma 15 minut pred iztekom časa, določenega za reševanje izpitne pole, ne sme noben kandidat zapustiti izpitnega prostora.
Premor
Če sta pri pisnem izpitu dve poli, nadzorni učitelj na začetku pisnega izpita razdeli samo prvo izpitno polo in jo na koncu pisanja pobere, nato razdeli drugo izpitno polo.
Za menjavo izpitnih pol je določen premor. Premor traja največ 10 minut. V tem času kandidati ne smejo zapuščati izpitnega prostora.
USTNI IZPIT
Ustni izpit se opravlja pred šolsko izpitno komisijo. Izpraševalec je praviloma učitelj, ki je kandidata poučeval v zaključnem letniku. Ustni izpit točkuje šolska komisija na predlog izpraševalca. Za ustni izpit so pripravljeni listi z vprašanji. Kandidat izbere en listek, ki ga lahko vrne in izbere drugega. Nato se 15 minut samostojno pripravlja na odgovore. Kandidat odgovarja na vprašanja največ 20 minut.
OBVEZNI IN IZBIRNI PREDMETI POKLICNE MATURE
Poklicna matura je sestavljena iz 4 predmetov.
Za program GASTRONOMIJA IN TURIZEM (SSI) obsega predmete:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine,
2. predmet: pisni in ustni izpit iz gastronomije in turizma s podjetništvom,
3. predmet: pisni in ustni izpit iz angleščine, italijanščine ali nemščine ali matematike,
4. predmet: izdelek oziroma storitev in zagovor.
Za program GASTRONOMIJA (PTI) obsega predmete:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine,
2. predmet: pisni in ustni izpit iz gastronomije in turističnIH storitev,
3. predmet: pisni in ustni izpit iz angleščine, italijanščine ali nemščine ali matematike,
4. predmet: izdelek oziroma storitev in zagovor.
Za program TURISTIČNI TEHNIK (SSI) obsega predmete:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine,
2. predmet: pisni in ustni izpit iz turističnega poslovanja,
3. predmet: pisni in ustni izpit iz angleščine, italijanščine ali nemščine ali matematike,
4. predmet: storitev in zagovor.
Za program GOSTINSKI TEHNIK (SSI) obsega predmete:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine,
2. predmet: pisni in ustni izpit iz organizacija in ekonomika v gostinstvu ali prehrane,
3. predmet: pisni in ustni izpit iz angleščine, italijanščine ali nemščine ali matematike,
4. predmet: storitev in zagovor ali izdelek in zagovor.
PREGLED POSAMEZNIH PREDMETOV
PREDMET
IZPITNA POLA.
ČAS PISANJA
SLO
1:RAZČLEMBA NEUMETNOSTNEGA BESEDILA
60 MINUT
SLO
2: INTERPRETACIJA POLJUBNEGA UMETNOSTNEGA BESEDILA
60 MINUT
PREDMET
IZPITNA POLA
ČAS PISANJA
ANG
1: BRALNO RAZUMEVANJE, POZNAVANJE IN RABA JEZIKA
60 MINUT
ANG
2: KRAJŠI PISNI SESTAVEK, VODENI SPIS
60 MINUT
PREDMET
IZPITNA POLA
ČAS PISANJA
ITA
1: BRALNO RAZUMEVANJE, POZNAVANJE IN RABA JEZIKA
60 MINUT
ITA
2: PISANJE BESEDILA NA KNJIŽEVNO TEMO
60 MINUT
PREDMET
IZPITNA POLA
ČAS PISANJA
NEM
1: BRALNO RAZUMEVANJE, POZNAVANJE IN RABA JEZIKA
60 MINUT
NEM
2: KRAJŠE (STROKOVNO) BESEDILO V ENI IZMED STALNIH OBLIK SPOROČANJA, BESEDILO NA PODLAGI (NE)BESEDNE IZTOČNICE
60 MINUT
Pri zgoraj navedenih predmetih je za pisni del možnih 60 točk, za ustni pa 40 točk.
PREDMET
IZPITNA POLA
ČAS PISANJA
MAT
1: 9 KRAJŠIH OBVEZNIH NALOG IN 3 SESTAVLJENE IZBIRNE NALOGE, OD KATERIH KANDIDAT IZBERE IN REŠI DVE
120 MINUT
Pri MAT je za pisni del možnih 70 točk, za ustni pa 30 točk.
PREDMET
IZPITNA POLA
ČAS PISANJA
GTS, OEG, PRE, TPO,GTP
1
30 MINUT
GTS, OEG, PRE, TPO, GTP
2
60 MINUT
Pri zgoraj navedenih predmetih je za pisni del možnih 50 točk in za ustni tudi 50 točk.
KRŠITVE MATURITETNIH PRAVIL
Če ocenjevalci ugotovijo domnevne primere prepisovanja, opozorijo maturitetne organe, da ustrezno ukrepajo.
Kandidatu, ki krši maturitetna pravila, maturitetni organi v skladu s Pravilnikom o poklicni maturi lahko izrečejo ukrepe: opomin, prekinitev reševanja izpitne pole in razveljavitev opravljenega dela, prekinitev izpita ali dela izpita in razveljavitev vseh opravljenih izpitov.
Kršitve kandidatov so:
– vpisovanje neprimernih znakov ali neprimerne vsebine v izpitno polo,
– posedovanje pomožnega listka oziroma drugih nedovoljenih pripomočkov,
– oziranje, pogovarjanje oziroma sporazumevanje,
– prepisovanje ali dopustitev prepisovanja,
– motenje poteka izpita,
– ponavljanje kršitev in njihovo stopnjevanje,
– predložitev dela drugega kandidata, zamenjava identitete kandidata.
MERILA ZA PRETVORBO TOČK V OCENO
Za drugi in četrti predmet merila za pretvorbo točk v oceno določi šolska maturitetna komisija za spomladanski rok ter so enaka še za naslednji zaporedni jesenski in zimski rok.
Kandidat, ki je pri predmetu dosegel manj točk, kakor je določeno za oceno zadostno (2), je ocenjen z negativno oceno nezadostno (1). Ne glede na to je pri predmetu, pri katerem doseže vsaj 80 % točk, potrebnih za zadostno oceno, ocenjen z oceno zadostno (2), če je pri vsakem od preostalih predmetov dosegel oceno najmanj dobro (3).
OCENJEVALNA LESTVICA
Ocenjevalna lestvica je petstopenjska in obsega ocene: nezadostno (1), zadostno (2), dobro (3), prav dobro (4) in odlično (5).
Pri slovenščini se uporablja povišana ocenjevalna lestvica, ki temelji na točkovni oceni. Ocenjuje se s točkami od 1 do 8; ocene pa se določijo tako, da ustrezajo: nezadostno (1) eni točki, zadostno (2) dvema točkama, dobro (3) trem ali štirim točkam (štiri točke pomenijo, da je kandidat dosegel zgornji del intervala za oceno dobro (3), zato se tej oceni doda 1 točka), prav dobro (4) petim točkam (4 + 1) ali šestim točkam (4 + 2), in odlično (5) sedmim točkam (5 + 2) ali osmim točkam (5 + 3).
SPLOŠNI USPEH IN MATURITETNO SPRIČEVALO S POHVALO
Kandidat opravi poklicno maturo, če pri vseh predmetih doseže pozitivno oceno.
Splošni uspeh se določi v točkah in je vsota doseženih ocen pri posameznih predmetih. V skladu z ocenjevalno lestvico kandidat lahko pri slovenščini doseže pozitivne ocene 2–8, pri drugem, pri tretjem in pri četrtem predmetu pa 2–5. Tako lahko pri splošnem uspehu dobi največ 23 točk (1 X 8 + 3 X 5) in najmanj 8 točk (1 X 2 + 3 x 2).
Kandidat opravi poklicno maturo z izjemnim splošnim uspehom, če doseže ali preseže število točk, ki jih za posamezno šolsko leto določi Republiška maturitetna komisija za poklicno maturo.
Najnižji splošni uspeh v obvestilu o opravljeni poklicni maturi je osem (8) točk.
POPRAVLJANJE NEGATIVNIH OCEN, PONOVNO OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE IN IZBOLJŠEVANJE POZITIVNIH OCEN
Pri poklicni maturi poznamo tudi popravne izpite. Popravljata se lahko največ dve negativni oceni. To pomeni, da ima pravico do popravnega izpita le kandidat, ki je dosegel pozitivni uspeh vsaj pri dveh predmetih poklicne mature. Oceno negativno ocenjenih predmetov lahko kandidat popravlja v dveh letih po opravljanju poklicne mature na isti šoli. Če je ne popravi, mora ponovno
opravljati poklicno maturo v celoti.
Ponovno celotno opravljanje poklicne mature ni omejeno, lahko se opravlja tudi veČkrat. Rezultati preteklega opravljanja poklicne mature se ne upoštevajo.
Kandidatu se trajno prizna le končna ocena dosežena pri četrtem predmetu.
Lahko pa ponovno opravlja četrti predmet. Tedaj se upošteva ocena, dosežena na tem izpitu.
Kdor je uspešno opravila poklicno maturo v celoti, lahko enkrat poskusi izboljšati pozitivne ocene pri posameznih predmetih. Predpisi omogočajo izboljševanje ocen samo enkrat, in sicer v dveh letih po tem, ko je kandidat uspešno opravil poklicno maturo.
PRITOŽBE ZOPER OCENJEVANJE IN PISNI UGOVOR ZOPER IZRAČUN OCENE ALI OCENO
Kandidat se lahko pritoži iz več razlogov:
– vloži pritožbo, če meni, da so bili med samim izvajanjem izpita kršena pravila izvajanja poklicne mature in postopki.
Takšno pritožbo mora kandidat vložiti z ustrezno utemeljitvijo dan po opravljanju izpita, za katerega velja tožba,
– zahteva od šole vpogled v izpitno dokumentacijo (izpitne pole, liste za odgovore, ocenjevalne liste, točkovnik in navodila za ocenjevanje ter merila za pretvorbo točk v ocene); takšno zahtevo mora vložiti v treh dneh po objavi rezultatov,
– vloži pisni ugovor zoper način izračuna ocene ali ocen najpozneje dan po vpogledu; ugovor mora biti obrazložen, če meni, da njegov izpitni izdelek ni bil pravilno točkovan oziroma ocena ni bila izračunana.
Odločitve, ki jih v zvezi s pritožbami in ugovori zoper oceno sprejme šolska maturitetna komisija za poklicno maturo, so dokončne.
PRIZNAVANJE IZPITOV
Kandidatu, ki si je pridobil srednjo strokovno izobrazbo (je opravljal splošno maturo ali poklicno maturo v drugem izobraževalnem programu), se priznajo splošnoizobraževalni predmeti poklicne mature (slovenščina, angleščina, italijanščina ali nemščina ali matematika).
PREDMATURITETNI PREIZKUS
Predmaturitetni preizkus je obvezen za vse dijake zaključnega letnika.
Predmaturitetni preizkus se vsako leto opravlja v začetku meseca marca, in sicer letošnje šolsko leto v soboto, 12. marca 2011, ob 9.00.
Letošnji predmaturitetni preizkus bo iz 2. predmeta.
Predmaturitetni preizkus poteka po izpitnem redu, kot velja pri izvedbi poklicne mature. Učitelj seznani dijake z doseženim številom tocč pri predmaturitetnem preizkusu. Dosežene točke se ne upoštevajo pri ocenjevanju v letniku.
Pripravila Lučka Jevnikar, tajnik poklicne mature
POKLICNA MATURA (POM) – SESTAVA POKLICNE MATURE
POM za program gostinski tehnik/tehnica obsega:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine;
2. predmet: pisni in ustni izpit iz organizacije in ekonomike v gostinstvu ali prehrane;
3. predmet: pisni in ustni izpit iz tujega jezika (angleščina, italijanščine ali nemščine) ali pisni in ustni izpit iz matematike;
4. predmet: storitev in zagovor (strežba) ali izdelek in zagovor (kuharstvo).
POM za program gastronomski tehnik/tehnica (PTI) obsega:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine;
2. predmet: pisni in ustni izpit iz gastronomije in turističnih storitev;
3. predmet: pisni in ustni izpit iz tujega jezika (angleščina, italijanščine ali
nemščine) ali pisni in ustni izpit iz matematike;
4. predmet: izdelek iz kuharstva ali storitev iz strežbe.
POM za program turistični tehnik/tehnica obsega:
1. predmet: pisni in ustni izpit iz slovenščine;
2. predmet: pisni in ustni izpit iz turističnega poslovanja;
3. predmet: pisni in ustni izpit iz tujega jezika (angleščine, italijanščine ali nemščine) ali pisni in ustni izpit iz matematike;
4. predmet: storitev in zagovor
.
1. PREDMET: SLOVENŠČINA
PISNI DEL IZPITA (120 MINUT, 60 točk)
Naloge za pisni izpit pripravi Predmetna komisija za slovenščino za poklicno maturo, prav tako navodila in točkovnik za ocenjevanje. Naloge ocenjujeta dva ocenjevalca, in sicer je prvi ocenjevalec praviloma učitelj, ki dijaka poučuje, drugi ocenjevalec pa učitelj na šoli, ki izpolnjuje pogoje za drugega ocenjevalca.
USTNI DEL IZPITA (40 točk)
Izpitne listke pripravijo učitelji na šoli.
Pri slovenščini so ocenam dodane točke od 1-3 pri ocenah 3, 4, 5 glede na doseženo število točk pri teh predmetih.
3. PREDMET: ANGLEŠČINA,ITALIJANŠČINA ALI NEMŠČINA
PISNI DEL IZPITA (120 MINUT, 60 točk)
Naloge za pisni del sestavi Predmetna komisija za angleški, italijanski in nemški jezik, prav tako točkovnik in navodila za ocenjevanje.
Naloge ocenjujeta dva ocenjevalca, in sicer je prvi ocenjevalec praviloma učitelj, ki dijaka poučuje, drugi ocenjevalec pa učitelj na šoli, ki izpolnjuje pogoje za drugega ocenjevalca.
USTNI DEL IZPITA (40 TOČK)
Izpitne lističe za ustni del pripravijo učitelji na šoli.
3. PREDMET: MATEMATIKA
PISNI DEL IZPITA (120 MINUT, 70 točk)
Naloge za pisni del sestavi Predmetna komisija za matematiko, prav tako navodila in točkovnik za ocenjevanje. Naloge ocenjuje praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval.
USTNI DEL IZPITA (30 TOČK)
Izpitne lističe za ustni del sestavijo učitelji na šoli.
Za 1. in 3. predmet določi merila za pretvorbo točk v ocene Državna izpitna komisija za poklicno maturo po spomladanskem roku poklicne mature. Meje za pretvorbo veljajo za vse tri roke poklicne mature.
2. PREDMET: TURISTIČNO POSLOVANJE, PREHRANA, GASTRONOMIJA IN TURISTIČNE STORITVE, ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA V GOSTINSTVU
PISNI IZPIT – 50% USTNI IZPIT – 50%
Naloge, navodila in točkovnik za pisni del sestavi aktiv učiteljev predmeta na šoli. Naloge ocenjuje praviloma učitelj, ki je dijaka poučeval.
IZVLEČEK IZ PRAVILNIKA O POKLICNI MATURI
POGOJ ZA OPRAVLJANJE POKLICNE MATURE: uspešno opravljen zaključni letnik izobraževanja.
PRIJAVA IN ODJAVA: obvezna pred vsakim rokom poklicne mature; z obrazcem v roku, ki ga določi minister s šolskim koledarjem.
OCENJEVANJE: v obliki točk (100 točk), ki se spremenijo v ocene od 1 do 5.
DOLOČANJE UČNEGA USPEHA: splošni učni uspeh je izražen kot seštevek ocen vseh predmetov (največ 23, najmanj 8).
POPRAVNI IZPITI: kandidat, ki je pri poklicni maturi ocenjen z najmanj dvema pozitivnima ocenama, ima pravico do popravljanja negativno ocenjenih predmetov še dve leti po opravljanju poklicne mature na isti
IZBOLJŠEVANJE OCENE: dijak lahko enkrat v roku dveh let po opravljeni poklicni maturi na isti šoli izboljšuje oceno oziroma ocene. Upošteva se boljša ocena.
Pripravila Lučka Jevnikar, tajnik PM