PROJEKTNI TEDEN NA SGTŠ IZOLA, GTT, MAREC 2012

Objavljeno ,

 

PROJEKTNI TEDEN NA SREDNJI GOSTINSKI IN TURISTIČNI ŠOLI IZOLA, MAREC 2012

Ester Cardinale, prof., vodja projektnih tednov v programu Gastronomija in turizem

 

1  UVOD

Na Srednji gostinski in turistični šoli Izola smo izvedli v mesecu marcu 2012 projektni teden za program Gastronomija in turizem.

Vsebine programa Gastronomija in turizem so bile naslednje: Naša šola in kraj šolanja za prvi letnik, Živeti s turizmom, s podtemo Dialog/odnosi za drugi letnik, Trženje za tretji letnik in Turizem smo ljudje za četrti letnik. Ker projektno delo sodi med ciljno usmerjene učne postopke, smo pripravili osnutek ter dolgoročne zamisli, ki smo jih želeli doseči s tem projektom. Oblikovali smo izvedbeni načrt in si razdelili naloge. Projekt se je zaključil s konkretno izvedbo neke zamisli. Na koncu smo analizirali izvedbo posameznih faz, vtise, izkušnje in težave, ki so nastale med delom, ter drugo.


2  SPLOŠNI CILJI IN IZVEDBENI NAČRT

Cilj projektnega tedna je bil predstavitev šole, kraja šolanja ter spoznavanje in trženje turistične in gostinske ponudbe na Obali. Dijaki so uzavestili svoje lastnosti, stališča, vrednote, bogatili svoj jezikovni zaklad in skrbeli za strokovno izražanje v slovenskem jeziku. Dijaki so bogatili tudi komuniciranje v tujih jezikih.

Razvijali so sporazumevalne zmožnosti, socialne veščine, medkulturne kompetence, matematične komponente, varovanje zdravja in učenje učenja.

Cilj je bil sodelovanje in usklajevanje dela.

 

Faze dela so bile naslednje:                  1. učitelji PUZ-a se dogovorijo o poteku dela,

                                                           2. projektni tim naredi podroben načrt dela,

                                                           3. izvedba,

                                                           4. evalvacija.

 

Vodja projektnega tedna je sestavil izvedbeni načrt in specificiral način izvajanja:

–         projektni teden je potekal med rednim poukom;

–         učitelj je pripravil pripomočke za izvajanje zastavljenih nalog;

–         učitelj je dijakom podal vsa navodila in jih seznanil s kriteriji ocenjevanja;

–        učitelj je dijake vodil, usmerjal, vzpodbujal, nadzoroval, jim svetoval             in jih spremljal;

–         učitelj je motiviral delo z zanimivimi uvodnimi motivacijami/predavanji.


3  UČNE OBLIKE IN UČNE METODE

Uporabljali smo naslednje učne oblike in metode:

  • skupinsko delo, delo v dvojicah,
  • metoda razlage,
  • metoda projekcije oziroma prikazovanja,
  • metoda razgovora,
  • metoda razprave,
  • diskusija,
  • metoda viharjenja možganov/burjenje duha (brainstorming),
  • pridobivanje rezultatov/vzorcev,
  • metoda mešanih skupin (metoda “jigsaw”),
  • debata,
  • igra vlog,
  • metoda ovrednotenja dela.

 

Dijaki so bili pri svojem delu pozorni na:

  • kritično, reflektivno in dialektično mišljenje,
  • spoznavanje šole in kraja šolanja,
  • spoznavanje trženja turistične in gostinske ponudbe,
  • pripravo in predstavitev jedi iz svojega okolja,
  • razvijanje sposobnosti analize in sinteze,
  • razvijanje govornih sposobnosti,
  • razvijanje zmožnosti timskega dela,
  • odgovornost za načrtovanje in izvedbo zastavljenih nalog.

 

Delo učiteljev je bilo usmerjeno v:

  • načrtno uvajanje timskega dela,
  • načrtno spodbujanje uporabe razpoložljive ITK,
  • načrtno uvajanje projektnega pristopa,
  • dosledno rabo strokovnih izrazov s področja gostinstva in turizma, da dijak razvija poklicno identiteto.

 

4  VSEBINE PROJEKTNEGA TEDNA

Projektnega dela praviloma ni mogoče izvajati le znotraj ene programske enote, temveč s povezovanjem vsebin z isto tematiko. Tako izbrani naslovi dobijo za dijake določen pomen in smisel, ker gre za teme iz vsakdanjega življenja. Projektno delo je usmerjeno in ima določen cilj. Zato je pomembno, da ga vsi udeleženci spoštujejo in medsebojno sodelujejo. Aktivnost dijakov in učiteljev pripelje do želenega cilja. Projekt bo uspel, če bodo dijaki in učitelji motivirani. Za uspešno izvajanje projekta sta pomembna vzdušje, v katerem projekt poteka, ter spontanost dijakov. Gotovo so učitelji bolj obremenjeni kot pri klasičnem pouku.

V šolskem letu 2011/12 smo na projektnih dnevih poseben pomen posvetili naslednjim vsebinam:


4.1 NAŠA ŠOLA IN KRAJ ŠOLANJA (1. LETNIK)

Nosilec je bil Modul 1 (Osnove gostinstva in turizma).

Vključile so se naslednje programske enote: slovenščina, tuji jeziki, kemija, umetnost, športna vzgoja, M3 IKT – Poslovno komuniciranje in IKT ter svetovalna delavka.


Dijaki so:

  • pri tujih jezikih izdelovali zgibanke za predstavitev šole ter simulirali dialoge v restavraciji in na recepciji;
  • spoznavali turistično in gostinsko ponudbo Izole; imeli so vodeni sprehod po Izoli s ciljem spoznavanja gostinskih obratov ter Turističnega informacijskega centra Izola;
  • kaširali in oblikovali velike vaze, ki bodo kasneje služile za okrasitev šolskih hodnikov; naslanjali so se na istrsko izročilo;
  • iskali pozitivne in negativne učinke, ki jih turizem prinaša turističnemu kraju in njegovim prebivalcem;
  • se pogovarjali o ločevanju odpadkov ter kako prepričati dijake in prebivalce Izole, da bi bolje poskrbeli za svojo okolico;
  • pripravili predstavitev kraja šolanja (turistične znamenitosti, nastanitvene zmožnosti, kulinarika, šport);
  • spoznavali infrastrukturo namenjeno športni dejavnosti, športno-rekreacijske objekte v Izoli, njihovo prepletenost s turizmom;
  • oblikovali reklamno besedilo za vpis na našo šolo ter tvorili propagandna besedila in jih nato posneli; 
  • se seznanili z Mapo učnih dosežkov in z navodili za oblikovanje lastne mape.

 

4.2  ŽIVETI S TURIZMOM, podtema Dialog/odnosi (2. LETNIK)

Nosilci so bili Modul 9 (Turistično spremljanje in vodenje), Modul 11 (Obdelava turističnih informacij) in Modul 7 STR – Strežba rednih obrokov.

Vključile so se naslednje programske enote: tuji jeziki, matematika ter ekološki krožek in dijaška skupnost.


Dijaki so:

  • pri tujih jezikih spoznavali kulturno dediščino Istre v turistični in gostinski ponudbi;
  • se pogovarjali o starih, tipičnih/tradicionalnih običajih, ki so se odvijali v občini Izola;
  • postregli slovenske narodne jedi v sodelovanju s francosko gostinsko šolo, ki nas je obiskala;
  • pripravili promocijski material za Hostel Riviera;
  • obiskali Cerkniško jezero, Križno jamo in turistično kmetijo Tekavčeva ograda;
  • urejali šolsko ploščad, v povezavi z matematiko in ekološkim krožkom ter dijaško skupnostjo;
  • obiskali Hotele LifeClass Portorož, kjer so jim pripravili ogled hotelov ter igre vlog na recepciji, v strežbi, v kuhinji in pri nastanitvi.

 

4.3  TRŽENJE (3. LETNIK)

Nosilci so bili Modul 11 (Obdelava turističnih informacij), Modul 19 (Dopolnilne dejavnosti v hotelu) in M7 STR – Strežba rednih obrokov.

Vključile so se naslednje programske enote: slovenščina, tuji jeziki, športna vzgoja in psihologija.


Dijaki so:

  • pri tujih jezikih izdelali promocijski material ter spoznavali možnost trženja v turizmu in gostinstvu v svojem kraju ter poimenovali tržne niše v tujem jeziku s poudarkom na besedišču;
  • postregli slovenske jedi, ki so jih pripravili dijaki četrtih letnikov v sodelovanju s francosko gostinsko šolo, ki nas je obiskala;
  • simulirali delo agencije, izvedli anketo, analizirali trg potencialnih kupcev ter pripravili izdelek v obliki zgibanke;
  • se pogovarjali tudi o tržni usmerjenosti Izole in trženju naše šole;
  • spoznavali univerzalno privlačnost športa, kvaliteto preživljanja prostega časa, sponzoriranje športnikov in športnih prireditev;
  • se ukvarjali s psihologijo trženja skozi učinek propagandnega sporočila.

 

4.4  TURIZEM SMO LJUDJE (4. LETNIK)

Nosilci so bili Modul 10 (Svetovanje in prodaja turističnih proizvodov), Modul 12 (Hotelska in receptorska dela) in Modul 4 (Naravna in kulturna dediščina).

Vključile so se naslednje programske enote: slovenščina, tuji jeziki, matematika in športna vzgoja.


Dijaki so:

  • pri tujih jezikih izdelovali ponudbe potovanj v tujino, prospekte s programom in pripravili voden ogled ali potovanje s podrobno predstavitvijo znamenitosti;
  • oblikovali propagandno besedilo – predstavitev ter prošnjo za dodelitev finančnih sredstev, novico o odprtju, poročilo o odprtju, pritožbo ter vabilo na prireditev;
  • se ukvarjali s statistiko nočitev v hotelih, kampih in zasebnih sobah v Izoli; podatke so zbrali na TIC-u Izola, po hotelih in turističnih agencijah v Izoli;
  • pregledali skupine turistov in njihove izvorne trge;
  • spoznavali športni turizem, ker smo v olimpijskem letu;
  • si ogledali arheološko najdišče Villa Marittima v Simonovem zalivu ter spoznali značilnosti Krajinskega parka Strunjan;
  • pripravili kosilo iz slovenskih narodnih jedi v sodelovanju s francosko gostinsko šolo, ki nas je obiskala;
  • izdelovali zgibanke na temo naravne in kulturne znamenitosti, gastronomska ponudba, prenočitvene možnosti, znane osebe in jezikovno narečne posebnosti.

 

5  ZAKLJUČNA PRIREDITEV

V četrtek, 5.4.2012, smo pripravili prireditev v starem mestnem jedru Izole z naslovom SGTŠ Izola se predstavlja, v sodelovanju s Turističnim združenjem Izola. Na šestih stojnicah smo prikazali izdelke, ustvarjene na projektnem tednu. Vodja projektnih tednov je s pomočjo dijakov pripravil program, ki je vključeval predstavitev šole in zabavni program ter vabila.

 

6  EVALVACIJA

Učitelji so pripravili poročilo o opravljenem delu.

 

7  ZAKLJUČEK

Za uspešno izveden projekt morajo biti postavljeni jasni cilji predmetov in medpredmetnih povezav, sodelovanje profesorjev, skrbno načrtovanje, dobre vsebine in izpeljava.

Želimo organizirati svoje odmevne projekte, saj v njih sodeluje več oddelkov, so najbolj atraktivni in vzbujajo največ pozornosti. Šola se z njimi predstavlja staršem in javnosti preko predstav, prireditev in medijev.

To nam je letos tudi delno uspelo. S Turističnim združenjem Izola smo organizirali prireditev v starem mestnem jedru Izole z naslovom SGTŠ Izola se predstavlja. Naš namen je bil predstaviti našo šolo in izdelke ustvarjene na projektnem tednu.

Razširili smo sodelovanje s Hoteli LifeClass Portorož, ki so nas gostili. Pripravili so ogled hotelov ter igre vlog na recepciji, v strežbi in kuhinji ter pri nastanitvi.

Razvoj turizma sloni na mladih in v prihodnje bi projektni teden lahko slonel tudi na razvoju turizma v Izoli, oziroma oživitvi starega mestnega jedra. Dijaki bi raziskali različne možnosti za razvoj turizma v našem kraju, predstavili svojo vizijo, jo utemeljili s primeri ter pripravili projekt za raziskovanje trženja turistične in gostinske ponudbe na Obali. Zamisli je veliko, potrebno jih je nadgrajevati.

Projektni teden je uspel in pokazali smo voljo do dela in do novosti.

 

(Skupno 40 obiskov, današnjih obiskov 1)